Metodologija

Kako nastane vsebina?

Vsaka stran nastane v treh korakih: zbiranje dejstev, neodvisno preverjanje in pisanje. Vse tri korake so opravili sistemi umetne inteligence pod uredniškimi pravili te strani; zdravstveni strokovnjak ali pravnik vsebine še ni pregledal. Dejstva o posamezni snovi so zbrana v enem zapisu: ocene dokazov po namenih uporabe, tveganja, pravni status po državah, status na seznamu prepovedanih snovi v športu in seznam virov. Iz tega zapisa nastanejo kartica dejstev, tabele statusa in značke z ocenami.

Pisec besedila bere samo preverjen zapis in ne dodaja novih dejstev. Če dejstvo manjka, se najprej dopolni in preveri zapis, šele nato besedilo. Kjer dejstva nismo mogli potrditi, je stran krajša.

Kako ocenjujemo dokaze?

Dokaze za vsak namen uporabe ocenimo z eno od štirih ocen. Ocena A pomeni več kakovostnih randomiziranih študij na ljudeh ali odobreno zdravilo za ta namen. Ocena B pomeni omejene ali manjše študije na ljudeh. Ocena C pomeni samo živalske ali laboratorijske študije. Ocena D pomeni, da objavljenih dokazov ni in obstajajo samo anekdote.

Vrstni red sledi uveljavljenemu načelu, da vsi dokazi niso enakovredni. Sistemi ravni dokazov razvrščajo študije po verjetnosti pristranskosti: randomizirane kontrolirane študije postavljajo najvišje, serije primerov in mnenja strokovnjakov pa najnižje^[1]. V randomizirani študiji so udeleženci v skupine razporejeni naključno, s čimer se naključno porazdelijo tudi moteči dejavniki, ki bi lahko izkrivili rezultate^[1]. Take študije veljajo za zlati standard vrednotenja zdravstvenih ukrepov, če so ustrezno zasnovane in izvedene ter se o njih ustrezno poroča^[2].

Kjer obstajajo, upoštevamo sistematične preglede in metaanalize. Sistematični pregled poskuša najti, ovrednotiti in povzeti vse dokaze, ki ustrezajo vnaprej določenim merilom, metaanaliza pa rezultate posameznih študij združi v skupno statistično oceno^[3].

Študije na živalih in v laboratoriju so ločena, nižja stopnja. Ukrepi, ki so v živalskih modelih obetavni, se v klinični praksi pogosto ne potrdijo^[4]. Po enem od pregledov objavljene stopnje uspešnega prenosa rezultatov z živali na ljudi segajo od 0 do 100 %, avtorji pa sklepajo, da je uspeh prenosa morda nepredvidljiv^[5].

Katera pravila veljajo pri ocenjevanju?

Veljajo tri pravila.

1. Ocena velja za posamezen namen uporabe, ne za snov kot celoto. Ista snov ima lahko za različne namene različne ocene.
2. V dvomu velja nižja ocena. Raven dokazov je odvisna tudi od kakovosti: slabo zasnovana randomizirana študija ima enako raven dokazov kot kohortna študija^[1]. Študije s pozitivnimi izidi so poleg tega objavljene pogosteje in hitreje kot študije z negativnimi^[6], študije, ki jih financira proizvajalec, pa pogosteje poročajo o ugodnih rezultatih^[7].
3. Ocena ne govori o varnosti. Pove, koliko dokazov obstaja za učinek. Tveganja so opisana posebej.

Katere vire uporabljamo?

Uporabljamo objavljene raziskave in uradne vire. Za učinke in tveganja so to PubMed, Cochrane ter Evropska agencija za zdravila (EMA) z javnimi poročili o oceni zdravil in povzetki glavnih značilnosti zdravila. Za pravni status in dostopnost so to uradni registri zdravil in regulatorji posameznih držav ter liste zdravil zdravstvenih zavarovalnic. Za šport je vir seznam prepovedanih snovi Svetovne protidopinške agencije (WADA).

Mediji so dopustni samo za dostopnost in cene zdravil, vedno z datumom. Pri vsakem viru je naveden datum dostopa, viri pa so na vsaki strani oštevilčeni in povezani.

Kako preverjamo dejstva?

Vsak vir je bil odprt in prebran, preden je trditev zapisana. Vira, ki ga ni bilo mogoče odpreti, ne navajamo, trditve pa ne objavimo. Dejstva je nato neodvisno preveril drug preverjevalec kot tisti, ki jih je zbral: vire je odprl znova in trditve primerjal z njimi. Tudi preverjevalec je sistem umetne inteligence, ne človek, zato tako preverjanje ne nadomešča strokovnega pregleda.

Pravni status ima ob vsaki državi oznako preverjenosti. Kjer statusa ni bilo mogoče potrditi pri uradnem viru, stran prikaže “Status ni preverjen” in pojasni, kaj smo našli. Podatek, da snovi ni v registru zdravil, velja za iskane izraze in za navedeni datum.

Česa ne objavljamo?

Ne objavljamo ničesar, kar bi delovalo kot navodilo za uporabo. To pomeni:

• brez odmerkov in protokolov, pri katerikoli snovi,
• brez navodil za pripravo ali injiciranje,
• brez prodajalcev in napotkov za nakup,
• brez cen neodobrenih snovi.

Pri odobrenih zdravilih zapišemo, da odmerjanje določi zdravnik, in povežemo na uradni povzetek glavnih značilnosti zdravila. Cene navajamo samo pri odobrenih zdravilih, iz javnega vira z datumom in s pojasnilom, kaj številka pomeni.

Kakšne so omejitve našega dela?

Omejitve so štiri in jih navajamo odkrito.

• Večina študij je prebrana po povzetku. Podrobnosti, ki jih povzetek ne navaja, zato ne opisujemo.
• Lestvica je uredniško orodje, ne uradna klasifikacija. Uveljavljeni pristop GRADE na primer določa štiri ravni zanesljivosti dokazov, od visoke do zelo nizke, in jih ocenjuje po petih področjih^[8]. Naša lestvica je preprostejša in tega pristopa ne nadomešča.
• Preverjanje ne nadomešča strokovnega pregleda. Vsebino so pripravili in preverili sistemi umetne inteligence, ne zdravstveni strokovnjak ali pravnik.
• Stanje se spreminja. Registri zdravil, liste zavarovalnic in raziskave se posodabljajo. Rezultati novih študij lahko spremenijo sklepe^[3], zato ima vsaka stran datum zadnje posodobitve in zgodovino sprememb.

Vsebina je informativna in ne nadomešča posveta z zdravnikom ali farmacevtom.