Semaglutid in liraglutid: primerjava dokazov, tveganj in statusa

V čem se semaglutid in liraglutid razlikujeta?

Oba sta v EU odobreni zdravili na recept za sladkorno bolezen tipa 2 in za uravnavanje telesne mase, razlikujeta pa se po obliki, po odobrenih starostnih skupinah in po dokazih o srčno-žilnih izidih^{[1], [2], [3], [4]}. Semaglutid obstaja v obliki podkožnih injekcij in tablet, liraglutid v obliki podkožnih injekcij. Za prepoznavo: semaglutid je učinkovina zdravil Ozempic, Rybelsus in Wegovy, liraglutid pa zdravil Victoza in Saxenda.

Za uravnavanje telesne mase sta obe učinkovini odobreni pri odraslih z debelostjo ali s čezmerno telesno maso in pridruženo boleznijo; semaglutid tudi pri mladostnikih od 12. leta z debelostjo, liraglutid pa pri mladostnikih in otrocih od 6. leta z debelostjo^{[1], [3]}. Za sladkorno bolezen tipa 2 je semaglutid odobren pri odraslih, liraglutid pa pri odraslih ter pri otrocih in mladostnikih od 10. leta^{[2], [4]}. V obeh primerih indikacija velja ob dieti in telesni dejavnosti.

Povzetka glavnih značilnosti zdravila obe učinkovini obravnavata skupaj z drugimi agonisti receptorjev GLP-1^{[8], [9]}.

Ali ju je katera študija neposredno primerjala?

Ne, v naših virih ni študije, ki bi semaglutid in liraglutid neposredno primerjala. Vsako zdravilo je bilo pri debelosti preskušeno v ločeni randomizirani študiji proti placebu. V študiji STEP 1 (1961 odraslih brez sladkorne bolezni, 68 tednov) se je telesna masa s semaglutidom v povprečju zmanjšala za 14,9 %, s placebom za 2,4 %^[10]. V študiji SCALE (3731 odraslih brez sladkorne bolezni tipa 2, 56 tednov) je vsaj 5 % telesne mase izgubilo 63,2 % zdravljenih z liraglutidom in 27,1 % oseb s placebom; po povzetku EMA je bilo v petih študijah povprečno zmanjšanje telesne mase 7,5 %, s placebom 2,3 %, učinek pa je agencija ocenila kot zmeren^{[11], [3]}.

Posredna primerjava teh rezultatov ni zanesljiva. Študije so vključevale različne udeležence, trajale so različno dolgo in poročajo različna merila, zato razlika med številkami ne pove, kakšna bi bila razlika med zdraviloma pri istih ljudeh^{[10], [11]}. Povprečje v študiji ne pove, kako se bo na zdravilo odzval posameznik. O izbiri zdravljenja odloča zdravnik.

Pri sladkorni bolezni tipa 2 imata obe učinkovini oceno A Ocena A: Močni dokazi. Po povzetku EMA je semaglutid v petih študijah z več kot 4000 bolniki znižal HbA1c, merilo urejenosti krvnega sladkorja, za 1,2 do 1,8 odstotne točke; liraglutid je bil v šestih glavnih študijah s 4289 bolniki učinkovit pri urejanju krvnega sladkorja, merjeno z znižanjem HbA1c^{[2], [4]}.

Kaj kažejo dokazi o srčno-žilnih izidih?

Pri srčno-žilnih izidih ima semaglutid več dokazov: oceno A Ocena A: Močni dokazi, liraglutid pa B Ocena B: Omejeni dokazi. Pri semaglutidu je bil sestavljeni izid srčno-žilne smrti, srčnega infarkta ali možganske kapi redkejši kot s placebom v študiji SUSTAIN-6 (3297 bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 in visokim srčno-žilnim tveganjem; 6,6 % proti 8,9 %) in v študiji SELECT (17.604 osebe z že obstoječo srčno-žilno boleznijo in čezmerno telesno maso ali debelostjo, brez sladkorne bolezni; 6,5 % proti 8,0 %)^{[5], [6]}. Za tablete je bil ta izid v študiji SOUL (9650 bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 in srčno-žilno ali ledvično boleznijo) redkejši kot s placebom (12,0 % proti 13,8 %)^[12].

Pri liraglutidu je na voljo ena velika študija, LEADER (9340 bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 in visokim srčno-žilnim tveganjem, srednji čas spremljanja 3,8 leta): isti sestavljeni izid je bil redkejši kot s placebom (13,0 % proti 14,9 %). EMA te rezultate navaja v povzetku o zdravilu Victoza, odobrena indikacija v EU pa ostaja zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 in ne zmanjšanje srčno-žilnega tveganja. Ker gre za eno študijo pri bolnikih s sladkorno boleznijo in za osebe brez sladkorne bolezni takih podatkov nismo našli, je ocena B^{[7], [4]}.

Podatki pri obeh veljajo za osebe z boleznijo ali visokim tveganjem. Deleži iz različnih študij niso primerljivi med seboj, ker so študije vključevale različne bolnike in jih spremljale različno dolgo^{[5], [7]}.

V čem se razlikujejo tveganja?

Opisana tveganja so si v veliki meri podobna. Pri obeh so zelo pogosti prebavni neželeni učinki (slabost, bruhanje, driska, zaprtje); pri semaglutidu sta med zelo pogostimi navedena tudi bolečina v trebuhu in glavobol, pri liraglutidu pa so po podatkih EMA prebavne težave pri otrocih pogostejše kot pri mladostnikih in odraslih^{[1], [3]}. Pri obeh povzetka glavnih značilnosti zdravila navajata akutno vnetje trebušne slinavke (pankreatitis), žolčne kamne, večje tveganje za prenizek krvni sladkor ob sočasni sulfonilsečnini ali inzulinu, upočasnjeno praznjenje želodca in dehidracijo zaradi bruhanja in driske^{[8], [9]}.

Pri obeh so v študijah na podganah in miših opazili tumorje celic C ščitnice; pomen za ljudi je po povzetkih verjetno majhen, vendar ga ni mogoče povsem izključiti. Nobene od učinkovin se med nosečnostjo ne sme uporabljati^{[8], [9]}.

Nekaj tveganj je opisanih samo pri eni učinkovini. Pri semaglutidu epidemiološke študije kažejo na povečano tveganje za zelo redko okvaro vidnega živca (NAION), pri bolnikih s sladkorno boleznijo in diabetično retinopatijo pa so opazili več zapletov te očesne bolezni^{[8], [5]}. Pri liraglutidu so v kliničnih študijah opazili zvišanje srčnega utripa, v študijah pri sladkorni bolezni tipa 2 pa so poročali o neželenih dogodkih na ščitnici, na primer golši^[9]. To, da tveganja v našem zapisu o drugi učinkovini ni, ne pomeni, da je izključeno.

Pri semaglutidu naš zapis navaja še, da je del izgubljene telesne mase pusta (nemaščobna) masa in da se telesna masa po prenehanju zdravljenja večinoma povrne: v podaljšanju študije STEP 1 so udeleženci v enem letu pridobili nazaj približno dve tretjini izgubljene mase^{[13], [14]}. Za liraglutid teh podatkov v našem zapisu ni. Odmerjanje pri obeh določi zdravnik^{[8], [9]}.

Kakšna sta pravni status in kritje iz zavarovanja?

Obe učinkovini sta v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter v Srbiji v zdravilih z dovoljenjem za promet, izdaja je na zdravniški recept^{[15], [16], [17], [18], [19], [20], [21], [22]}.

Kritje se razlikuje po zdravilu in državi:

• Slovenija: Ozempic in Victoza sta na listi ZZZS z omejitvijo predpisovanja za bolnike s sladkorno boleznijo tipa 2 pod pogoji, Victoza tudi za uravnavanje telesne mase pri mladostnikih z debelostjo na podlagi mnenja strokovnega konzilija. Rybelsus je na listi, Wegovy in Saxenda razvrstitve na listo nimata. Za pakiranje zdravila Victoza, ki je razvrščeno na listo, baza navaja stalno prenehanje opravljanja prometa^{[15], [16]}.
• Hrvaška: Ozempic in Rybelsus sta na dopunski listi zdravil HZZO s smernico za bolnike s sladkorno boleznijo tipa 2, Wegovy ni ne na osnovni ne na dopunski listi. Samostojnega liraglutida ni na nobeni od list; za zdravilo Victoza baza HALMED navaja trajno prekinitev oskrbe trga^{[23], [24], [25], [26], [27]}.
• Bosna in Hercegovina: v Republiki Srbski sta Ozempic in Victoza na listi A Fonda zdravstvenega zavarovanja za bolnike s sladkorno boleznijo tipa 2; za Federacijo BiH in Brčko distrikt kritja nismo preverili. Zdravilo Saxenda v registru ALMBiH ni vpisano (stanje 11. 11. 2026)^{[28], [29], [20]}.
• Srbija: liste zdravil RFZO med raziskavo ni bilo mogoče odpreti, zato kritja ne navajamo^{[21], [22]}.

Nobena od učinkovin ni na seznamu prepovedanih snovi WADA za leto 2026^{[30], [31]}. Označevalci semaglutida so v Programu spremljanja 2026^[32].